Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

anaa

ZGODBE ZA POGUM

(zbral Božo Rustja)

.....Tudi jaz vam bom to, kar vam želim povedati,
povedal z zgodbami.
Najvažnejše pa je,
da boste v vsaki zgodbi odkrili nekaj,
kar vam bo vlilo poguma za življenje,
bogato življenje, tako, ki se bo darovalo za druge.

anaa

KER TE LJUBIM

Opazoval sem te, ko si se zjutraj prebudil.
Upal sem, da mi boš namenil vsaj besedo,
me vprašal za svet ali pa se mi zahvalil za kakšno dobro stvar,
ki si jo doživel včeraj.
Toda videl sem, da si bil zaposlen s premišljevanjem,
kaj si boš oblekel za v službo.
Še naprej sem čakal, ko si hitel po stanovanju,
se oblačil in se odpravljal, da greš ven.
Vedel sem, da imaš toliko časa, da bi mi lahko rekel: "Živio!",
a si bil preveč zaposlen.
Zate sem razsvetlil nebo, ga ozaljšal z barvami in petjem ptic,
da bi videl, če boš vsaj na ta način zaslutil mojo bližino,
a ti tega nisi niti opazil.

Opazoval sem te, ko si se odpravljal v službo in
potrpežljivo sem te čakal ves dan.
Najbrž si bil zaradi številnih obveznosti tako zaseden,
da mi ves dan nisi mogel reči niti besedice.

Ko si se vrnil domov, sem na tvojem obrazu zaznal utrujenost.
Pomislil sem, da te osvežim z blagim dežjem, ki ti bo pregnal utrujenost.
To je bilo moje darilo, a ti si se razjezil in žalil moje ime.

Zelo sem si želel, da bi govoril z menoj.
Mislil sem si, da je za to še veliko časa.
Potem si prižgal televizor.
Povečerjal si in se potopil v svoj svet
in se spet pozabil pogovarjati z menoj.

Videl sem, da si utrujen in razumel sem, da si želiš tišine.
Zato sem spustil sonce in na njegovo mesto razsejal nebo, polno zvezd.
Kako čudovit prizor je to bil!
A ti nisi ničesar, prav ničesar opazil.

Preden si šel spat, si zaželel lahko noč svoji družini.
Ko si legel, si brž zaspal.
Tvoj sen sem spremljal z glasbo in blagimi mislimi in
moji angeli so bedeli nad teboj.
A to sploh ni važno, saj tako ne bi opazil, da sem vedno s teboj.

S teboj potrpim bolj, kot si misliš,
in bilo bi mi zelo lepo,
če bi se naučil vsaj to,
da bi tudi ti potrpel z drugimi.

Tako te ljubim,
da vsak dan pričakujem tvojo molitev.
Darove, ki sem ti jih danes dal,
so sad moje ljubezni do tebe.

Dobro, spet si se zbudil
in še enkrat sem tu
ter te čakam s svojo ljubeznijo do tebe v upanju,
da mi boš morda danes posvetil vsaj delček svojega časa.

Dober in lep dan ti želim!

Bog, tvoj Oče.

anaa

OSTATI MLAD

Nihče ne postane star s tem, da doživi veliko število let.
Ljudje se postarajo, ko nimajo več idealov.
Leta nagubajo kožo,
opuščeno navdušenje pa naredi gube na duši.
Skrbi, dvomi, nezaupanje v samega sebe, strah in obup.....
ti ukrivijo hrbet in ubijejo duha.
Leta sekajo gube v obraz, izguba idealov pa naguba dušo.

Mlad je tisti, ki zna ostrmeti,
tisti, ki se zna čuditi,
tisti, ki kot otrok brez konca sprašuje: "Zakaj?....Zakaj?"

Kljubuje tokovom in najde veselje v igri življenja.

Mlad ostaneš, dokler ohraniš zaupanje,
dvom je znak staranja.

Mlad si kakor tvoja vera,
star kakor tvoja potrtost.

Ostal boš mlad,
dokler boš sprejemljiv za dobro, lepo, veliko,
sprejemljiv za glas narave, človeka in Neskončnega.

Če bo kdaj tvojo dušo razjedal pesimizem
in če jo bo glodal cinizem,
naj se Bog usmili tvoje duše, duše starca!

anaa

NAJBOLJ NEUMNA STVAR

Nekega dne sta se pajek in stonoga pogovarjala,
kako velika prednost je, če nisi človek.
"Človeška bitja od vseh živih bitij na zemlji najslabše slišijo,"
je dejala stonoga. "Ko stopim na vse svoje noge, oni niti slišijo ne."

"Tudi slepi so," je dejal pajek.
"Ko spletem svojo čudovito mrežo,
se bo že našel kakšen človek, da jo bo uničil."

"Imeti morajo tudi zelo grda telesa," je dodala stonoga.
"Vedno si jih namreč pokrivajo in nikomur se ne pokažejo taki,
kakršne je ustvaril Bog."

"Še ena stvar je," je menil pajek.
"Ne spoštujejo zakonov stvarstva.
Nosijo smešne klobuke, ko sije sonce,
in velike dežnike, ko Stvarnik pošilja dež."

"Kako čudne živali!," je sklenila stonoga.
"Zdi se, da so preveč neumne, da bi cenili darove,
ki jim jih pošilja Bog."

anaa

SLAVEC IN OSEL

Osel je šel po poti,
ko je zaslišal slavčevo petje. Ko je slavec videl, da se mu bliža poslušalec, se je še bolj potrudil.
"Moj glas ni še nikoli zvenel lepše," si je mislil.

"Saj imaš res lep glas," je rekel osel.
"A pri nas doma imamo takega petelina,
ki poje že navsezgodaj zjutraj,
in sicer z veliko močnejšim glasom od tvojega.
Moral bi se učiti od petelina."

Obe zadnji zgodbi nas učita,
naj ne zapravljamo časa,
da bi razkazovali svoje talente pred tistimi,
ki jih ne znajo ceniti...

anaa

ŽLIČKA

"Nikoli mu ne bom odpustila.
Jasno sem mu povedala:
nikoli mu ne bom odpustila!"

Starejša ženska je govorila te besede polglasno, a razločno,
da jih je lahko slišala medicinska sestra,
ki je prinesla zdravila za zvečer.
Izraz na obrazu gospe je razodeval trpljenje in nemir.

Sestri je pripovedovala, da jo je obiskal brat in jo obtožil,
da je po mamini smrti vzela več skupnih stvari, kot bi jih smela.
Med njimi tudi žličko. Dejal je: "Zahtevam to žličko!"
Štirideset let, kolikor jih je minilo po materini smrti,
je skrival svoja čustva, sedaj pa so izbruhnila na dan.

Obtožbe so jo bolele in obenem jezile in prisegala je,
da mu ne bo odpustila.
"Ta žlička je moja. Mama jo je zapustila meni," je zatrjevala.
"Nima prav in tega mu ne odpustim!"

Sestra, ki je stala ob postelji, ni mogla verjeti tega,
kar je slišala. Žlička? V postelji je ležala starka,
ki sta ji preostala le še kakšna dva meseca življenja.
Samo še ubogih šestdeset dni in bo v večnosti
ter nikoli več ne bo videla brata na zemlji.
Trpela je in edina družinska vez, ki ji je še ostala,
je bila pretrgana zaradi ene same uboge žličke.

Ko se je sestra vrnila v svojo sobo, se je globoko zamislila:
"Koliko ubogih žličk je v mojem življenju?
Koliko stvari, ki so nepomembne kot žličke,
me v luči večnosti oddaljuje od Boga in od drugih?
Koliko me pomanjkanje odpuščanja oddaljuje od družine?"
Prosila je Boga, naj ji pomaga preiskati srce:
"Koliko žličk je v mojem življenju?"

anaa

MATERINA LJUBEZEN

Neke izredno hude zime so v majhnem arktičnem naselju zaradi lakote umrli vsi prebivalci. Preživela sta samo eskimska mati in njen otrok.
Mati je namreč začela mrzlično iskati, kako bi dobila hrano za preživetje.
Po naključju je našla majhen trnek. Imela je preprost trnek, ni pa imela vabe, pa tudi upanja, da bi dobila vabo,ni bilo.
Brez odlašanja je vzela nož in si na stegnu odrezala košček mesa, ki ga je uporabila kot vabo, s katero je ujela ribo.
Hčerko in sebe je preživila tako, da je ohranila košček ribe za vabo.
Vse do pomladi, ko je šla iz naselja in poiskala druge ljudi,
sta preživeli samo ob ribah

Ni naključje, da je edini odrasel človek, ki je preživel, bila mati.
Pri življenju jo je ohranila skrb za preživetje otroka.

Mati se zlepa ne preda. Ljubezen je najmočnejša sila na svetu.
Imeti ljubezen pomeni imeti moč, ki je neuničljiva.
Zaradi ljubezni ljudje zmorejo narediti neverjetne stvari.
To lahko še posebej opazimo pri materah.

Kanaanska žena v evangeliju je tudi za nas
vzor vztrajnosti, poguma in ljubezni.
Je pa tudi vzor vere,
saj ji Jezus reče:
"Žena, velika je tvoja vera.
Zgodi naj se ti, kakor želiš!" (Mt 15,18 ).

Žena je vzor trdne vere.
Imeti trdno vero pa ni preprosto.
Včasih nam, ki verujemo, reče kakšen neverni:
"Lahko tebi, ker veruješ!"

Pa ni tako preprosto.
Verovati ne pomeni imeti lažje življenje.
Zagotovo pa velja:
ker imamo vero, se ne predamo, ampak vztrajamo.
Velikokrat v življenju vztrajamo prav zaradi vere.

anaa

TAM ČEZ

Zgodba pripoveduje o pastirju, ki je pasel ob reki življenja na robu sveta.
Igral je na piščalko in pogosto gledal čez reko.

Nekoč ga je smrt z druge strani reke ogovorila:
"Z mano boš šel!Se kaj bojiš?"
Odgovoril je:"Ne, le zakaj? Pogosto sem gledal tja čez
in ona stran mi je domača."

In ko mu je smrt položila roko na ramo,
je šel čisto miren z njo
in na oni strani je našel glas svojih spevov na piščalki.

anaa

NAJVEČJA OSEBNOST

Pred davnimi časi je neki kralj sklenil,
da bo poiskal največjo osebnost med svojimi podložniki.
Tako so izbrali zelo bogatega moža.
Drugega so hvalili zaradi njegovih sposobnosti zdravljenja,
tretjega zaradi njegove modrosti in poznavanja zakonov.
Pa spet nekoga zaradi njegovih gospodarskih sposobnosti.
Še mnogo drugih uspešnih ljudi so privedli h kralju.
Jasno je bilo, da bo izredno težko izbrati največjo osebnost.

Končno je pred kralja stopila še sivolasa žena.
Njene oči so izžarevale znanje, razumevanje in ljubezen.

"Kdo je to?" je vprašal kralj. "Kaj je storila velikega?"

"Ali si videl in slišal vse druge?" je vprašal kraljev svetovalec in nadaljeval:"To je mati.
Če ne bi bilo nje,
ne bi bilo ne zdravilcev ne modrecev ne poznavalcev zakonov in ne gospodarstvenikov.
Ona je bila njihova prva učiteljica in vzgojiteljica!"

Množica je zaploskala.
Kralj pa je stopil s prestola in se ji poklonil.

anaa

DRŽA, KI VSE SPREMENI

Živela je uboga vdova, ki je imela dva sina.
Bila je popolnoma odvisna od skromnega zaslužka svojih sinov,
kajti sama je bila bolna in nemočna.

Vsak dan je bila v skrbeh za posel svojih otrok.
Vznemirjena je upala, da jima bo posel dobro šel.

Prvi sin je prodajal dežnike.
Zato je mati vsako jutro, ko je vstala, najprej pogledala ven,
ali sije sonce ali če kaže na dež.
Če je bilo mračno in oblačno, je hvaležno dejala:
"O, gotovo bo danes prodal precej dežnikov."
Če pa je sijalo sonce, je bila ves dan slabe volje v strahu,
da nihče ne bo kupil dežnika.

Drugi sin je prodajal pahljače.
Vsako jutro je uboga vdova pogledala proti nebu.
Če se je sonce skrilo in je kazalo na dež,
je postala žalostna in je vzdihovala:
"Danes ne bo nihče kupil pahljače!"

Ne glede na to, kakšno vreme je bilo,
se je uboga vdova vedno nečesa bala.
Če je sijalo sonce, jo je bilo strah,
kajti nihče ne bo kupil sinovih dežnikov.
Če je bilo oblačno,
je bila spet tako žalostna,
kajti nihče ne bo od drugega sina kupil pahljače.
Taka življenjska drža jo je napolnjevala z žalostjo in skrbjo.

Nekega dne se je odpravila k prijateljici.
Ta ji je dejala: "Zakaj razmišljaš tako?
Narobe ravnaš, draga moja.
Če lije dež, bodo ljudje kupovali dežnike,
če pa sije sonce, bodo kupovali pahljače.
Ne moreš nič izgubiti!"

Vdova je prisluhnila prijateljičinemu nasvetu
in spremenila način razmišljanja.
Od takrat je zadovoljno živela do konca svojega življenja.

anaa

ZAČETI PRI ENEM ČLOVEKU

Blažena mati Terezija iz Kalkute je pripovedovala,
kaj se ji je zgodilo,
ko je v Bombaju potekala svetovna konferenca o revščini.

"Ko sem prišla tja, sem prav nasproti vhoda dvorane,
v kateri je več kot sto ljudi razpravljalo o problemu lakote,
našla umirajočega človeka.
Vzela sem ga v naš dom za umirajoče,
kjer je umrl zaradi lakote,
medtem ko so razpravljalci v konferenčni dvorani govorili,
kako bodo v petnajstih letih pridelali toliko hrane,
toliko tega in toliko onega živeža...."

Blažena mati Terezija iz Kalkute zatrjuje:
"Ljubezen se začne doma:
najprej v družini, potem v tvoji vasi ali mestu.
Lahko je ljubiti ljudi, ki so daleč,
ni pa lahko ljubiti tistih,
ki živijo z nami ali v naši soseščini.
Ne strinjam se z 'velikimi načini',
za ljubezen je potrebno,
da začnemo s posameznikom.

Ne mislim, da sem odgovorna za množice ljudi.
Jaz gledam na posameznika.
Naenkrat lahko ljubim samo enega človeka.
Naenkrat lahko nahranim samo enega človeka.
Samo enega lahko poberem s ceste.
A če ne bi pobrala enega človeka,
jih najbrž ne bi pobrala 42.000.

Vse delo je le kapljica v morje.
A če je ne bi dodala,
bi morje ne imelo te kapljice.
Isto velja zate.
Isto velja za tvojo družino."

anaa

SPODBUDA

Dante Gabriel Rossetti (1829 -1882) je bil znan angleški pesnik in slikar italijanskega rodu. Nekoč se mu je približal starejši mož. S seboj je imel nekaj skic in slik. Želel je, da bi si jih Rossetti ogledal in povedal svoje mnenje, predvsem pa, ali kaže slikar vsaj kaj umetniškega daru.

Rossetti si je izdelke natančno ogledal. Prav kmalu je ugotovil,
da ne razodevajo umetniškega talenta. Toda Rossetti je bil prijazen in olikan mož, zato je temu starejšemu človeku na kar se da uglajen način povedal, da slike nimajo nobene umetniške vrednosti in razodevajo prav malo nadarjenega slikarja. Bilo mu ga je žal, a ni mogel lagati.

Mož je bil videti razočaran, a zdelo se je, da je pričakoval tako Rossettijevo sodbo. Opravičil se je, ker je velikemu umetniku vzel dragoceni čas, a ga je vseeno prosil, če bi pogledal še nekaj slik, ki jih je ustvaril mlad slikar.

Znani umetnik je pregledal še drugo mapo skic in je bil takoj navdušen nad njimi, saj so kazale nadarjenega umetnika.
"Te pa so dobre!" je dejal izkušeni slikar. "Ta mladi študent ima talent. Moramo ga močno spodbujati na njegovi umetniški poti. Ima veliko prihodnost, če bo trdo in vztrajno delal!"

Rossetti je opazil, da je bil stari mož neverjetno ganjen.
Zato je vprašal:"Kdo pa je ta obetavni mladi slikar? Morda vaš sin?"

"Ne." je žalostno odgovoril stari mož. "To sem narisal jaz pred štiridesetimi leti. Ko bi bil takrat slišal te vaše besede! Nisem bil deležen spodbudnih besed in sem prehitro opustil slikanje."

anaa

BLIŽNJI IN DRUŽINA

Na ulici sem se zaletela v tujca, ki je šel mimo mene.
"Oh, oprostite, prosim!" sem se opravičila.
On pa je rekel: "Prosim, vi meni oprostite, nisem vas videl."
Oba sva bila tako zelo vljudna.
Poslovila sva se in odšla vsak svojo pot.

Ko sem doma kuhala večerjo, je moj sin čisto tiho stal za mojim hrbtom.
Skoraj bi se zaletela vanj, ko sem se obrnila.
"Umakni se s poti!" sem zaklicala.
Šel je in njegovo malo srce je bilo prizadeto.
Nisem se zavedala, kako ostro sem govorila.

Ko sem budna ležala v postelji, me je tiho nagovoril Božji glas:
"S tujcem znaš biti vljudna, svoje domače pa naglo prizadeneš!
Pojdi v kuhinjo in ob vratih na tleh boš našla šopek rož.
Tvoj sin ti jih je prinesel. Sam jih je nabral; rožnate, rumene in modre. Stal je čisto tiho za tvojim hrbtom, da bi te presenetil.
Ali nisi videla solz v njegovih očeh?"

Počutila sem se čisto majhno in bilo mi je zelo žal.
Tiho sem šla do njegove postelje in pokleknila.

"Prebudi se, moj mali, prebudi se!" sem rekla.
"Si ti nabral te rožice zame?"

Nasmehnil se je: "Našel sem jih zunaj, pod drevesom.
Nabral sem jih, ker so lepe kot ti.
Vedel sem, da ti bodo všeč, posebno modre."

Rekla sem: "Sinek moj, kako mi je žal, da sem se danes tako vedla do tebe. Ne bi smela kričati nate."
Rekel je: "O,mama, vse je v redu. Vseeno te imam rad."
Odgovorila sem: "Tudi jaz imam tebe rada in rada imam rože, posebno modre."

Ali se zavedamo, da nas bodo v službi ali v šoli, če jutri umremo,
zlahka nadomestili?

Družina, ki bi jo zapustili, bi izgubo čutila do konca svojega življenja.

Ali je pametno, da svojemu delu in drugim stvarem
posvečamo več pozornosti kot svoji družini?

anaa

POLŽEVO NAČRTOVANJE

Nekega neprijaznega vetrovnega dne se je polž odpravil na češnjo.
Ptice v okolici so se posmehovale njegovemu početju.
"O, ti neumni polž," je rekla prva. "Kam pa misliš prilesti?"
"Zakaj si se odpravil na češnjo," je vreščala druga,
"saj češnje še niso zrele."

"Pa bodo takrat, ko bom jaz prišel gor," je odvrnil polž.

anaa · Objavljeno: 07 Jun 2010 15:16 Naslov sporočila: Priča vere

PRIČA VERE

Mlada študentka Ana je v počitnicah dobila delo kot sobarica v hotelu obalnega mesta. Vsak dan je čistila sobe. Tako je srečala veliko zanimivih ljudi, med njimi tudi nekaj znanih osebnosti. Eden od teh je bil nekaj posebnega. Poimenovala ga je gospod Novak.

Ta gospod Novak se je prikazal neki konec tedna z majhno potovalko.
Ko je Ana prišla do njegove sobe, da bi jo počistila, je samo pomolil glavo skozi vrata in dejal: "Moje sobe ni treba čistiti. Samo sveže brisače mi dajte." Enako se je zgodilo naslednja dva dni. Sredi tedna pa je gospod Novak že dovolil Ani, da je počistila sobo. Ko je delo opravila, se je pogovarjal z njo in ji celo pomagal postlati posteljo.

V soboto je Ana, kot običajno, počistila deset sob, s sobo gospoda Novaka vred. Po končanem delu se je odpravila k maši, ki je bila ob 16:30. Naenkrat se je ob njej ustavil avto: "Vas lahko peljem?" je vprašal gospod Novak. Rekla je, da je namenjena v cerkev in bi ji vožnja bila dobrodošla.

Ko je Ana stopila v avto, ki je gospod Novak postavil vrsto vprašanj:
Kako pogosto gre k maši? Zakaj gre, ko pa večina študentov ne hodi? Kakšne so pridige? Ali gre vedno k obhajilu?

"Pridite in poglejte," mu je odvrnila Ana. Ko so prispeli do cerkve,
jo je gospod Novak res vprašal, ali sme z njo k maši. Postala je nezaupna do tega tujca, ki je s tolikimi vprašanji vrtal vanjo. Oddahnila si je, ko je gospod Novak v cerkvi pokleknil, zaprl oči in ostal v taki drži celo mašo.

Ob koncu maše je vstal in pohitel iz cerkve, ne da bi se poslovil od nje. Ko je naslednji dan Ana stopila v njegovo sobo, potovalke ni bilo več. Na mizi je bila škatlica, nanjo pa prilepljeno sporočilo. Odprla je ovojnico in brala.

Draga Ana,
v škatlici je darilo, namenjeno čudoviti stvari, ki si mi jo poklonila, ne da bi zanjo sploh vedela. Moj zakon je bil zadnje čase zelo krhek - tako da sem dejal ženi, da bom za nekaj dni odpotoval in premislil stvari. Bolj ko sem razmišljal, bolj sem bil zmeden.

Potem sem srečal tebe. Povabila si me: "Pridi in poglej!". Tvoja globoka vera se me je dotaknila. Po tvoji zaslugi sem bil po desetih letih spet pri maši. Pri njej mi je Bog podaril novo razumevanje mojega življenja in sklep, da ostanem z ženo.

Vračam se domov hvaležen Bogu in tebi za luč, ki si jo prižgala, ko je bilo moje življenje zelo temno. Nikoli ne bom pozabil, da si mi pomagala odkriti vero.

V škatlici je bila zlata verižica z lepim križcem.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli