anaa Debatni zasvojenec
Pridružen/-a: 11.01. 2007, 07:37 Prispevkov: 2314 Kraj: Novo mesto
|
Objavljeno: 27 Apr 2012 23:49 Naslov sporočila: Glasovna zgodba |
|
|
GLASOVNA ZGODBA
(P.S.: Pesem je nastala za god sv. Cecilije, ne ve se pa, katerega leta in avtor ni znan.)
Vsi smo ponosni nase,
a to po tem smo znani,
da radi se prerekamo,
kdo večji je med nami.
Podobno je z glasovi.
So zadnjič se dajali,
kdo večji je med njimi.
Jih boste poslušali?
»Od vseh glasov sem jaz najvišji,
od vseh se mene najbolj sliši,«
se hvalil je sopran.
»Glasove vse za sabo vodim,
nikdar nikamor ne zablodim,
po tem sem dobro znan.«
»Kar tiho bodi!« pravi drugi glas.
»Poslušat tebe samega bi bil dolgčas,
če ne bi jaz ti dal podpore.
Kdor sam je, revež malo zmore.«
Sopran očitka tega ne prenese.
Razhudi se, da glas se mu kar trese.
»Ti, alt, ne boš soprana ti učil.
Ko tebe ni še b'lo, sem jaz že bil.«
Zdaj iz globine se zasliši nizki glas.
Kdo to bi mogel biti, če ne bas?
»Prepir ta vajin, alt, sopran,
odmeva v prazno.
Brez mene vsako petje je porazno.
Če alt, sopran se name ne nasloni,
So medl i in vodeni njuni toni.
To vedita: brez basa vsako petje je zanič,
je jamranje, mečkanje in brezvezen kič.«
Sopran in alt užaljena,
čeprav med sabo skregana,
se ročno v bran postavita
in basu glasno pravita:
»Za zobe jezik, grdi bas!
Ne boš poniževal ti nas.
Če naju dveh pri petju ni,
je glas tvoj, kakor da grmi.
Je tvoje petje le renčanje,
ki nihče se ne zmeni zanje.«
Zdaj bas postavi se v bran
in prav tako alt in sopran.
Vsak zase vpije, se priduša,
nihče nikogar ne posluša.
Kdo ve, kako bi zgodba se končala
in komu zgodovina prav bi dala,
če ne bi vmešal se tenor,
vsem pevcem zgled in svetli vzor.
Na sprte alte, base in soprane
naslavlja te besede prav izbrane:
»Nobeden sam od sebe nič ne zmore,
če z desne, leve in od spodaj
ne dobi podpore.
Zato ustvarjeni so razni glasi,
soprani, alti in tenorji, basi,
da vsak dobil bi v drugem dopolnilo,
da štiriglasno petje bi Boga slavilo.
Ljudje nas bodo radi poslušali,
če složno bomo skupaj vsi držali.
Le skupaj tvorimo vsi melodijo,
glasovi složni le Boga slavijo.«
Tako tenorja vsi so poslušali,
lepo pogledali se, roke si podali.
Še več, v ljubezni so se še objeli
in skupaj slavo Bogu so zapeli.
(P.S.: Pesem je nastala za god sv. Cecilije, ne ve se pa, katerega leta in avtor ni znan.) |
|